Ljubljana, Hotel Intercontinental. Novinarska konferenca ob desetletnici zavoda Aipa / Od leve: Danijel Hočevar, Maja Sever, Gregor Štibernik, Klemen Dvornik / Vir: STA

Desetletnica AIPA

AIPA PRAZNUJE DESET USPEŠNIH LET

AIPA, k.o. je ob 10. obletnici delovanja pripravila novinarsko konferenco, na kateri so se predstavniki slovenskih medijev lahko seznanili s dosedanjimi dosežki in izzivi, ki so pred kolektivno organizacijo avdiovizualnih ustvarjalcev. Direktor AIPA Gregor Štibernik je uvodoma predstavil delovanje AIPA in pozitivne učinke, ki jih je za imetnike pravic prineslo desetletje delovanja “kolektivke”.

“Prejšnji nosilec začasnega dovoljenja, ki je nadomestila z naslova kabelske retransmisije zbiral od leta 1999 do leta 2010, je v tem času letno zbral največ do 1,6 milijona evrov nadomestil, kar je več kot trikrat manj kot danes letno zbere AIPA. Poleg tega teh nadomestil niso nikoli delili med imetnike pravic, prav tako nikoli niso pripravili baze del imetnikov pravic in niso spremljali uporabe. To vse pa pomeni, da nosilec začasnega dovoljenja takrat ni opravljal nalog v skladu z zakoni. Zdaj je drugače. Ko je AIPA dobila dovoljenje, je s ključnimi uporabniki sklenila tarifne sporazume, zaradi česar zdaj letno zbere več kot pet milijonov evrov nadomestil, ki jih tudi razdeli med imetnike pravic. AIPA ima trenutno 810 članov in 1100 pooblastil, prek sporazumov s sestrskimi organizacijami pa slovenske imetnike pravic zastopa v več kot 45 državah, prav tako pa zastopa tuje imetnike pravic v Sloveniji,” je poudaril Štibernik.

“AIPA je še pred prejemom dovoljenja sprejela jasna pravila delitve in vse ostale akte. Med odlikami, ki jih je potrebno poudariti, pa je njena povezovalnost, saj združuje tri kategorije imetnikov pravic, in sicer avtorje, izvajalce in producente avdiovizualnih del. Kljub temu, da gre za veliko število različnih imetnikov pravic ima vsak član enako število glasov”, je dejal Štibernik.

Ob tem je izpostavil dejstvo, da AIPA poleg zbiranja in delitve nadomestil opravlja še eno zelo pomembno nalogo, in sicer skrbi za socialno, izobraževalno in spodbujevalno okolje. AIPA je v 10 letih postala tudi članica vseh mednarodnih krovnih organizacij, ki zastopajo avtorje, izvajalce in producente avdiovizualnih del. V štirih od njih pa v organih upravljanja sedijo tudi predstavniki AIPA. Poleg omenjenega AIPA skrbi tudi za izobraževanje članov in javnosti, in sicer tako pred različnih delavnic kot tudi prek strokovne revije Megafon. V zadnji številki revije je bila tako predstavljena tudi študija o pomenu avdiovizualne industrije v slovenskem gospodarstvu (več o tem: http://aipa.si/media/uploads/files/Studija_AVI_FINAL_20_9_2019.pdf)

Štibernik je ključne dosežke AIPA v desetletju strnil v pet točk. “AIPA je kot prva avdiovizualnim ustvarjalcem v Sloveniji zagotovila delitev nadomestila v skladu z zakonom in normami. Tega prej ni bilo. AIPA se je kot prva kolektivna organizacija v Sloveniji registrirala v skladu z zakonom o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) in kot prva kolektivna organizacija v Sloveniji dobila ISO standard vodenja kakovosti, ki ga uspešno obnavlja vsako leto. Ob tem je AIPA uspešna tudi na področju komuniciranja, saj je bilo letno poročilo AIPA ocenjeno kot najboljše v svoji kategoriji. Zelo pomembno je tudi to, da AIPA danes posluje stroškovno zelo učinkovito, saj ima najnižje stroške glede na prihodke med vsemi kolektivnimi organizacijami,” je izpostavil Štibernik in dodal, da med ključne dosežke uvrščajo tudi prej omenjeno tesno vpetost v mednarodne tokove.

Podpredsednica Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) in igralka Maja Sever je opozorila na izobraževalno vlogo AIPA o pravicah, s katerimi so bili igralci prej slabo seznanjeni. O teh pravicah so jih v okviru AIPA podučili tudi kolegi soavtorji in producenti. “To je svojevrstna posebnost, saj so izvajalci in producenti ponavadi na različnih bregovih. Sodelovanje v AIPA prinaša za igralce številne prednosti, tudi to, da so lahko prek AIPA oz. Koprive prišli do edinega nadomestila, ki ga igralci trenutno dobivajo, in sicer do nadomestila za zasebno kopiranje. Pred letom 2019, ko je Kopriva dobila dovoljenje za zbiranje nadomestil, igralci niso dobili nič” je izpostavila. Dodala je, da si DSI v sodelovanju z AIPA, ki ima ustrezno znanje in vire, prizadeva pridobiti še kakšno pravico. Tu gre predvsem za nadomestilo, ki ga omogoča Pekinška pogodba.

Član nadzornega odbora AIPA in producent Danijel Hočevar je poudaril, da je v Sloveniji področje kolektivnega upravljanja urejeno zelo neenakomerno. So področja, kjer so pravice uveljavljajo mnogo širše, npr. glasbeno. Na drugi strani pa avdiovizualni avtorji oz. producenti uveljavljajo bistveno ožji spekter pravic. To bi se moralo v digitalni dobi spremeniti, je poudaril. “Po desetih letih je nastopil čas, da se zakonodajalca opozori na nujnost razširitve dovoljenj. Ne le zaradi nadomestil, ampak zaradi uskladitve s tehnološkim napredkom. Uporabnikom se ponujajo rešitve, s katerimi lahko dostopajo do avdiovizualnih del precej bolj pogosto kot prej. Kljub temu pa to ni prineslo večje ureditve na področju avtorskih pravic, tudi ne tega, da bi imetniki pravic od večje uporabe njihovih del kaj dobili,” je poudaril Hočevar.

Ob tem je označil združitev avtorjev, izvajalcev in producentov v skupno kolektivno organizacijo oz. AIPA kot dobro rešitev, in sicer tako z vidika manjših stroškov za njeno delovanje kot z vidika solidarnosti.

Predsednik nadzornega odbora AIPA in režiser Klemen Dvornik je spomnil na lani sprejeto Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Ta med drugim ureja uporabo avdiovizualnih del pri novih načinih uporabe, kot so spletne platforme. Z digitalnimi načini uporabe so nastale nove pravice, zakonodaja pa temu ni sledila, je ocenil.

“Zakoni s področja avtorskih pravic v Sloveniji se praktično niso spremenili 25 let. EU nas zdaj z Direktivo spodbuja, da spremenimo zakonodajo, ki je nastala v devetdesetih letih s paradigmami iz osemdesetih let. S tem bi končno izenačili avdiovizualni sektor z glasbenim in literarnim, ki sta druga dva največja znotraj avtorskih pravic. Ključno je, da politika prisluhne tistim, ki smo z Evropskim parlamentom (tudi s slovenskimi evroposlanci) sodelovali pri sprejemanju Direktive. Vsi smo se namreč aktivno zavzemali, da so določbe v Direktivi napisane tako, da bo ta tudi v praksi imela uporabno vrednost. To pa pomeni, da bomo vsi avdiovizualni ustvarjalci obravnavani na način kot kolegi v glasbeni in založniški industriji”, je poudaril Dvornik.

Ob tem je dejal, da neskladje med pravicami izhaja iz tega, da je avdiovizualni sektor relativno mlada panoga, zato nima do konca razvitih svojih pravic in potencialov. “Zakonodajalcu predlagamo, da bi Slovenija uvedla sodobno kolektivno upravljanje s pravicami, kot jih poznajo v zahodni Evropi”, je dejal.

“Gre za to, da bi se za vsako od skupin znotraj avdiovizualnega sektorja uvedle samostojne izvorne pravice, ki zdaj sicer obstajajo v teoriji, ne pa tudi v zakonu oz. praksi. Omenjene pravice bi morale, kjer je to mogoče, biti neodtujljive oz. neprenosljive. “Pravice bi morala biti kolektivno upravljane, tisti, ki želi pa lahko sam upravlja z njo. To bi bil najbolj transparenten in pošten način upravljanja pravic. Avdiovizualna industrija je osrednji kulturno-umetniški proces, ki ima najhitrejši dostop do gledalcev in je najbolj komunikativen, zato potrebuje tudi pravice 21. stoletja,” je prepričan Dvornik. Zato je pomembno, da imajo avdiovizualni ustvarjalci kolektivno organizacijo, kot je AIPA. Ta bo tudi v prihodnosti skupna kolektivna organizacija vseh treh skupin imetnikov pravic, ki zagovarja zaščito avtorskih in sorodnih pravic za vse načine uporabe, je poudaril.

Share: