Nagrajenci 2023

Bienalno nagrado častni LOK

za izjemen opus plesnega ustvarjanja s prepoznavno poetiko in plesnim mojstrstvom na filmskem in avdiovizualnem področju prejme plesalec, koreograf, pedagog in umetniški vodja Iztok Kovač.

Avtorsko sodelovanje plesalca in koreografa Iztoka Kovača in filmskega režiserja Saša Podgorška v slovensko filmsko zgodovino ne prispeva le vrste filmskih dokumentov sodobnega plesa, temveč dobesedno vzpostavlja nov žanr: plesni film.

V spomin gledalcev sta za vedno zavrtala vprašanja, kako je plezati na vrh dimnika – in tam plesati (Vrtoglavi ptič), kako je plesati na vertikalni steni (Dom svobode), kako se je izviti iz rudarskega rova (Kaj boš počel, ko prideš ven od tod?). Na ta vprašanja Kovač odgovarja z nepozabnimi, ikoničnimi odgovori, kot je vrtoglava stoja na eni nogi z v krila odročenimi rokami prav na vrhu trboveljskega dimnika (Vrtoglavi ptič), strig z nogami v zrak odrinjenega telesa na navpični steni (Dom svobode) ali smrtno hladno (izo)gibanje plešočih teles med nihajočimi posodami rudarske garderobe (Vašhava).

Kovač spodnaša gotovost telesa – in plesa! – na dveh ravneh:

• z arbitrarnostjo zaporedja potez, ki jo najbolje uteleša naključnost meta kock v Domu svobode, spodnaša samoumevnost vnaprejšnjega programa in vnaša v akcijo moment logične negotovosti;
• obenem pa z nenehnim izzivanjem gravitacije spodnaša samoumevnost običajnih razsežnosti in vnaša v gledalčevo percepcijo moment fizične nevarnosti.

Kar se godi vmes, med moteno percepcijo in obotavljajočo se akcijo, je rojstvo afekcije. Iskren ponos, pričakovanje tveganja, čarni strah … vse to so čustva, ki se pri Podgoršku in Kovaču izvijejo iz telesa, spolzijo po koži, zablesknejo v očeh, zatresejo sliko. Zato praviloma pretresejo oči in duha.

Sekcija plesnih ustvarjalcev Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev zato Iztoku Kovaču podeljuje bienalno nagrado častni LOK.

Stojan Pelko

Fotografija: Andrej Lamut