Spletno piratstvo in avtorske pravice
GLOBALNO SPLETNO PIRATSTVO SE JE LANI ZVIŠALO ZA ZA VEČ KOT 15 ODSTOTKOV
Uporaba nelegalnih oz. piratskih vsebin na spletu se je lani v primerjavi z letom 2020 zvišala za 15,2 odstotka, je v raziskavi o globalnem spletnem piratstvu ugotovila mednarodna organizacija MUSO. Kot so sporočili, so uporabniki lani na svetovni ravni opravili 182 milijard dostopov do nelegalnih vsebin, od česar je skoraj 113 milijard dostopov oz. 63 odstotkov vseh odpadlo na TV vsebine (igrane serije, risanke in športne dogodke) in filme. Preostanek so predstavljali nelegalni dostopi do glasbenih vsebin, publikacij, programske opreme, ipd.
Raziskava je tudi pokazala, da se je na področju TV vsebin, ki predstavljajo polovico vseh dostopov oz. 91,6 milijarde “zadetkov”, najbolj povečalo povpraševanje po serijah, precej pa zmanjšalo povpraševanje po športnih vsebinah. Razlog je seveda pandemija covid-19, zaradi katere so bili številni športni dogodki odpovedani, povpraševanje po serijah (in filmih) pa se je povečalo, poudarjajo v MUSO, vodilni svetovni organizaciji na področju boja proti spletnemu piratstvu.
Uporabniki so lani do nelegalnih filmskih vsebin opravili 20,4 milijarde dostopov, kar je za 31 odstotkov več kot v letu poprej. Več kot 52 odstotkov uporabnikov je do filmov dostopalo prek nelegalnih streaming spletnih strani, 23,5 odstotka prek spletnih strani za izmenjavo podatkov in 22,4 odstotka prek torrentov.
Prebivalci ZDA prednjačijo v povpraševanju po nelegalnih TV vsebinah. Sledijo jim uporabniki iz Rusije, Kitajske, Brazilije, Velike Britanije, Kanade, Ukrajine, Turčije, Mehike in Francije. Po nelegalnih filmskih vsebinah pa so najbolj posegali v Indiji, ZDA, Turčiji, Braziliji, na Kitajskem, v Rusiji, Franciji, Pakistanu, Iranu in Španiji.
Lanski podatki za Slovenijo niso znani, vendar smo v Društvu slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) prepričani, da se je obseg spletnega piratstva v Sloveniji v času, ko se je država zaprla, drastično povečal. Kot kažejo podatki MUSO za pretekla leta, v Sloveniji (v “normalnih časih”) letno v povprečju zabeležimo za več kot 110 milijonov dostopov do nelegalnih oz. piratskih vsebin. To pomeni, da je vsak od 1,5 milijona slovenskih uporabnikov interneta opravil skoraj 75 obiskov povezav s piratskimi vsebinami oz. da je to storil vsaj enkrat na manj kot pet dni.
V DSI smo že večkrat opozorili, da spletno piratstvo duši panogo. Čeprav je avtorska pravica “nematerialna” lastnina, jo je treba obravnavati enakopravno kot vsako drugo lastnino. To pomeni, da je kraja filma oz. serije na spletu enaka katerikoli drugi kraji. Kljub temu so organi pregona ob spletnem piratstvu precej pasivni, podobno pa velja tudi za ponudnike dostopa do interneta ter druge (pristojne) državne institucije. Slovenija bi se morala boja s spletnim piratstvom lotiti sistemsko, predvsem pa s preganjanjem tovrstnih dejanj in izobraževanjem.
Ne glede na težave s piratstvom odločevalce znova pozivamo, da uredijo vsaj legalni del trga in čim prej implementirajo direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, skupaj z vsemi mehanizmi, ki bodo avdiovizualnim ustvarjalcem zagotovili pravično nadomestilo za uporabo njihovih del na spletu. Tak sistem so že vzpostavili v Belgiji, Franciji, Estoniji, Italiji, Španiji in Švici, kjer avdiovizualni ustvarjalci s pomočjo kolektivnih organizacij prejemajo nadomestila. To ni dobro zgolj za ustvarjalce, ampak ohranja tudi zdrav razvoj industrije in kulture.
