Dan svetovne intelektualne lastnine in spletno piratstvo
V DSI OB SVETOVNEM DNEVU INTELEKTUALNE LASTNINE PONOVNO OPOZARJAMO NA SPLETNO PIRATSTVO
26. aprila obeležujemo svetovni dan intelektualne lastnine, ki je letos posvečen ženskam, in sicer vsem ustvarjalkam, izumiteljicam in podjetnicam. Ustvarjalke igrajo osrednjo vlogo tudi v slovenski avdiovizualni industriji, ki je lani končno le dočakala prenovo avtorske zakonodaje. S sprejemom novele zakona zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter novele zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic je Slovenija dobila eno najmodernejših zakonodaj s tega področja na svetu, zdaj pa čakamo le še na dovoljenja, da se lahko nove pravice uveljavijo tudi v praksi. Med drugim gre tu tudi za nadomestila za igralce in druge avdiovizualne ustvarjalce.
Ob svetovnem dnevu intelektualne lastnine pa je znova potrebno spomniti na boj proti tistim, ki avdiovizualna dela kradejo – proti spletnemu piratstvu. To se je lani znova povečalo, saj so uporabniki na globalni ravni lani opravili 215 milijard obiskov do piratskih spletnih strani, kar je za 18 odstotkov več kot predlani. Povečali so se obiski praktično vseh kategorij vsebin, pri čemer se je povpraševanje po nelegalnih filmskih vsebinah povečalo za 36,4 odstotka, na 27,8 milijarde obiskov, obiskanost piratskih TV vsebin pa se je povečala za 8,8 odstotka, na skoraj 100 milijard obiskov oz. dostopov, kažejo najnovejši podatki mednarodne organizacije za boj proti spletnemu piratstvu MUSO. Celotno poročilo je dostopno na tem naslovu.
Organizacija MUSO, ki se že vrsto let bori proti spletnemu piratstvu, tudi opozarja, da se vse hitreje spreminja način uporabe nelegalnih vsebin. Obisk nelegalnih spletnih strani s TV serijami v 95 odstotkih poteka prek streaminga, pet odstotkov pa prek torrentov. Na filmskem področju pa prenos 57 odstotkov vsebin potekal prek streaminga, ostalo prek torrentov.
Lani so znova največ nelegalnih dostopov do piratskih spletnih strani opravili prebivalci ZDA, in sicer 13,6 milijarde, sledijo prebivalci Indije (8,83 milijarde), Rusije (7,98 milijarde), Kitajske (4,15 milijarde), Velike Britanije (4 milijarde), Turčije (3,77 milijarde), Kanade (3,69 milijarde), Brazilije (3,63 milijarde), Mehike (3,55 milijarde) in Francije (3,53 milijarde).
Podatki za Slovenijo znova niso znani, vendar smo v DSI prepričani, da je spletno piratstvo v Sloveniji zelo razširjeno. Kot kažejo podatki MUSO za pretekla leta, je slovenski uporabnik interneta piratske spletne strani v povprečju obiskal vsaj enkrat tedensko, ta številka pa se je zagotovo še povečala.
Razmere so se s prihodom streaming platform še poslabšale. Pred deset in več leti so imeli filmov in serij željni uporabniki le nekaj možnosti, in sicer da gredo v kino, si izposodijo DVD ali pa čakajo več tednov, da določena televizijska hiša predvaja vse dele nadaljevanke. Danes temu ni tako, saj si je možno vsebine ogledati na streaming platformah, in to takoj. To pa spletnim piratom omogoča, da vsebine ukradejo in jih takoj ponudijo na piratskih (nelegalnih) spletnih straneh.
V Društvu slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) smo že večkrat opozorili, da spletno piratstvo duši panogo. Čeprav je avtorska pravica “nematerialna” lastnina, jo je treba obravnavati enakopravno kot vsako drugo lastnino. To pomeni, da je kraja filma oz. serije na spletu enaka katerikoli drugi kraji. Kljub temu so slovenski organi pregona ob spletnem piratstvu precej pasivni, podobno pa velja tudi za ponudnike dostopa do interneta ter druge (pristojne) državne institucije. Slovenija bi se morala boja s spletnim piratstvom lotiti sistemsko, predvsem pa s preganjanjem tovrstnih dejanj in izobraževanjem.
